Vseh osem glavnih francoskih sindikalnih organizacij je v skupni izjavi pozvalo poslance nacionalne skupščine, naj ohranijo 1. maj kot praznik, ki je dela prost in plačan. Odziv sindikatov sledi predlogu zakona, ki ga je že potrdil zgornji dom parlamenta oziroma senat. Zakonski predlog predvideva, da bi določene dejavnosti, kot so pekarne, cvetličarne in kinematografi, lahko delovale tudi na praznik dela, kar bi pomenilo prekinitev dolgoletne tradicije popolne ustavitve dela na ta dan. Sindikati v svojem pozivu poudarjajo, da prostovoljno delo na ta dan v realnosti ne obstaja, saj so delavci pogosto pod pritiskom delodajalcev. Opozorili so, da bi uveljavitev takšnega zakona ogrozila delavske pravice in simbolni pomen praznika dela. Po njihovem mnenju je ključno, da 1. maj ostane izjema v koledarju, ko je zagotovljen počitek za skoraj vse zaposlene v državi. Odločitev o spornem zakonskem predlogu bo znana v sredo, 22. januarja 2025, ko bodo o besedilu glasovali poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta. Glasovanje bo pokazalo, ali bo Francija sledila trendu liberalizacije delovnega časa ob praznikih ali pa bo prevladalo stališče sindikatov o ohranitvi trenutnega stanja, ki strogo omejuje gospodarsko dejavnost na prvi majski dan.

V Franciji pripravljajo zakonodajo, ki bi mlajšim od 15 let od jeseni prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij brez izrecnega dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je obravnaval francoski senat, je sprožil burne razprave med mladostniki, starši in tehnološkimi podjetji. Glavni namen nove ureditve je zaščita mladoletnikov pred škodljivimi vplivi spleta, vključno z odvisnostjo, spletnim nadlegovanjem in izpostavljenostjo neprimernim vsebinam. Zagovorniki zakona poudarjajo, da so družbena omrežja postala prostor, kjer se mladi spopadajo s številnimi tveganji, ki jih sami ne znajo ustrezno upravljati. Zakon predvideva, da bodo morala tehnološka podjetja vzpostaviti učinkovite sisteme za preverjanje starosti uporabnikov. V primeru kršitev bi podjetjem grozile visoke denarne kazni. Kritiki po drugi strani opozarjajo na težave pri tehnični izvedbi takšnega nadzora in na morebitne kršitve zasebnosti. Mnogi mladi so nad načrtovanimi omejitvami ogorčeni, saj menijo, da jim država omejuje pravico do informiranja in socializacije v digitalni dobi. Če bo zakon sprejet, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako strogimi omejitvami na področju digitalne prisotnosti mladoletnikov.

Senat je s 187 glasovi za in 109 proti sprejel predlog zakona o financah za leto 2026. Predlog je bil preoblikovan na pobudo zavezništva desnih in sredinskih strank, ki prevladujejo v zgornjem domu parlamenta. Besedilo bo v petek posredovano mešani komisiji.

Uradnika administrativne preiskave o varnosti v pariškem Louvru sta v francoskem senatu izjavila, da bi lahko tatove ujeli, če bi varnostniki 30 sekund prej pregledali posnetke nadzornih kamer.

Francoski premier Sébastien Lecornu je poslance pozval, naj podprejo načelno povečanje obrambnega proračuna za leto 2026. Razprava je potekala ob pregledu predloga zakona o financah, premier pa si prizadeva za dosego kompromisa glede državnega proračuna. Po sprejetju proračuna za socialno varnost, Lecornuja čakajo nadaljnji izzivi.

Tatovi, ki so iz pariškega Louvra ukradli dragocene kronske dragulje, so policiji ušli le za 30 sekund, razkriva poročilo, predstavljeno v francoskem senatu. Le pol minute je manjkalo, da bi storilce ujeli na kraju zločina.

Preiskava francoskega senata je razkrila, da so tatovi, ki so oktobra iz Louvra ukradli več kot 100 milijonov dolarjev vredne kronske dragulje, pobegnili le 30 sekund pred prijetjem.

Francoski senat je zavrnil predlog o dodatnem davku za podjetja, ki naj bi po vladnih načrtih leta 2026 prinesel 4 milijarde evrov. Senatorji so o zakonu o financah za prihodnje leto razpravljali do 15. decembra. Predlog bo ponovno obravnavan v nadaljevanju postopka.

Francoski senat je potrdil uvedbo novega porodniškega dopusta, ki bo začel veljati 1. januarja 2027. Predlog je januarja 2024 napovedal predsednik Emmanuel Macron v okviru "demografske obnove" zaradi padanja rodnosti. Vsak od staršev bo lahko dopust koristil istočasno ali izmenično.

Komisija za socialne zadeve francoskega senata je predlagala ponovno vzpostavitev pokojninske reforme in zamrznitev socialnih prejemkov ter pokojnin v letu 2026, kar je bilo pred kratkim odpravljeno v državnem zboru. Senatorji so začeli "čiščenje" proračuna za socialno varnost, pri čemer so razveljavili več ukrepov, ki so jih sprejeli poslanci.

Po ropu v Louvru, kjer je bila ukradena dragocena zbirka nakita v vrednosti 88 milijonov, so se razkrile neverjetne varnostne pomanjkljivosti. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila geslo za nadzorne kamere "Louvre". Ministrica za kulturo je pred francoskim senatom priznala, da so se pojavile pomanjkljivosti v varnostnem sistemu muzeja. Preiskava o ropu in usoda ukradenih draguljev še potekata.

Direktorica Louvra, Laurence des Cars, je priznala "grozljivo napako" po drzni kraji draguljev sredi belega dne in ponudila svoj odstop, ki pa je bil zavrnjen. Kot razlog za krajo je navedla pomanjkanje varnostnih kamer na zunanji strani stavbe in dejstvo, da kamere niso pravočasno zaznale vlomilcev.

V Louvru je prišlo do drznega ropa, v katerem je skupina tatov v samo sedmih minutah ukradla devet kosov draguljev Napoleona in cesarice iz Galerije Apollo. Tatovi so pobegnili s skuterjem, med begom pa so izgubili krono cesarice Evgenije. Muzej je bil zaradi ropa zaprt ves dan.